V članku je uvodoma definirana prisila, pojasnjeno pa je tudi, kako je normirana v Zakonu o duševnem zdravju. Nadalje pokažemo, da se kritike uporabe prisile pojavljajo vse pogosteje v okviru pristopov, ki temeljijo na človekovih pravicah in v okviru procesov deinstitucionalizacije. V jedru pokažemo na nekatere negativne učinke uporabe prisile, kot sta strah uporabnikov in fizične ter psihične posledice. Posvetimo se tudi centralni vlogi prisile v celotnem sistemu pomoči na področju duševnega zdravja in problematiziramo pomanjkanje podatkov o razširjenosti uporabe prisile v Sloveniji. Nadalje na podlagi raziskav iz tujine pokažemo, da je uporabo prisile mogoče zmanjšati, povzamemo pa tudi metode, ki omogočajo delo brez prisile. Zaključimo, da je prisila fenomen, ki ga je treba raziskati in se odločno zavezati k njegovemu zmanjševanju. Spremembe morajo vključevati tako zakonodajno raven kot raven metod in oblik dela.
Izhodišča: Zdravje Romov je slabše od zdravja večinske populacije. Zdravje romskih žensk pa je še slabše kot zdravje romskih moških. Romske ženske se pogosteje soočajo s številnimi prikrajšanostmi in pomanjkanjem opolnomočenja, tako znotraj romske skupnosti kot na splošno v družbi. Podatki o reproduktivnem zdravju Rominj soredki.
Metode: Uporabljenaje metoda presečne populacijske raziskave z analizo podatkov nacionalnezdravstvene statistične zbirke Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije za obdobje 2012–2014. V analizo sobile vključene spremenljivke, ki opredeljujejo socialno-ekonomske značilnostiporodnic, njihov življenjski slog, koriščenje preventivnih zdravstvenih storitev in izide nosečnosti. Statistična značilnost razlik med romskimiženskami in ostalimi prebivalkami je bila preverjena s pomoč...
Uvod: Dostopnost do umetne prekinitve nosečnosti (UPN) na zahtevo je v Sloveniji v nekaterih okoliščinah omejena. V prispevku se poleg opredelitve razsežnosti problematike osredotočamo na ovire, ki se pojavljajo pri udejanjanju pravice do UPN pri ženskah brez obveznega (OZZ) ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) oziroma tistih, ki uporabljajo le evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (EUKZZZ).
Metode: Iz nacionalnega Informacijskega sistema spremljanja fetalnih smrti (ISSFS) smo pridobili podatke o številu UPN po ustanovah glede na status državljanstva in plačilo zdravstvene obravnave iz OZZ za leto 2021. Ker se podatek o odsotnosti DZZ ne beleži v ISSFS, smo tovrstni podatek pridobili na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (KOR GK UKCL). Glede na veljavni pravilnik in ce...
V primeru požarov so gasilci in splošna javnost izpostavljeni nevarnim snovem, ki nastajajo in se sproščajo med gorenjem različnih materialov in snovi v naravnem ali urbanem okolju (npr. vegetacije, plastičnih in lesnih materialov, gume, olj, bencinov in drugih nevarnih kemikalij, materialov in snovi). Snovi, ki nastanejo pri gorenju, se lahko razlikujejo glede na materiale in snovi, ki gorijo, ter glede na druge spremenljivke požara in so različno strupene za človeka po akutni ali kronični izpostavljenosti. Namen tega članka je podati informacije o snoveh, ki se pri požarih najpogosteje sproščajo in njihovih škodljivih učinkih na zdravje. Pri tem smo upoštevali tudi manj hlapne snovi, ki po požarih lahko ostanejo v okolju tudi dlje časa in v primeru izpostavljenosti lahko vplivajo na zdravje ljudi zaradi onesnaženih tal, poljščin, krme, vode in različnih površin.
Vsak požar povzroča onesnaženje okolja, s tem potencialno škodljivo vpliva tudi na ljudi. Pri ljudeh, ki niso v...
Namen članka je opozoriti na visoko razmerje med družbenimi koristmi instroški programov starševstva, ki omogočajo zmanjševanje čustvenih invedenjskih težav otrok že v najzgodnejšem obdobju. Cilj članka je predstavitiOsnovne metode: Glavna metoda članka je analiza stroškov inkoristi, ki se osredotoča na področja, kjer so koristi programa najmoč...