[[Je prehrana pomemben dejavnik za pojav simptomov depresije?]]

1. Uvod

Depresija je duševna motnja, za katero je značilno slabo razpoloženje, izguba zanimanja ali užitka v vsakodnevnih aktivnostih, ki se razlikuje od običajnih spreminjajočih se občutkov, ter lahko vpliva na različne vidike človeškega življenja (odnosi z družino, prijatelji in skupnostjo ipd.). Gre za pogosto bolezen, ki pogosteje prizadene tiste, ki so v svojem življenju doživeli stresne ali travmatične dogodke (zlorabe, smrt bližnjih, brezposelnost) (1).

Patofiziologija in etiologija depresije nista povsem znani, toda vse bolj postaja jasno, da na njen razvoj vpliva medsebojno prepletanje bioloških (telesno zdravje, genetika, črevesna mikrobiota, vnetje, stres in disfunkcija stresne poti hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, kognitivna funkcija), psiholoških (samoobvladovanje, samospoštovanje, optimizem, negativna samopodoba, trenutno ali preteklo stanje duševnega zdravja in nevroticizem, konfliktnost ipd.) in socialnih (starost, socialni ali socialno-ekonomski status, socialna podpora, finančna stiska, izobrazba, zaposlitveni status itd.) dejavnikov (2). Pomembno naj bi na razvoj depresije vplivali tudi dejavniki življenjskega sloga, kot so telesna aktivnost, spanec, uživanje alkohola, kajenje in prehrana (3).

V zadnjih dveh desetletjih narašča število dokazov, ki potrjujejo, da ima prehrana pomembno vlogo pri nastanku depresije (4)(5). Prehrana naj bi na duševno zdravje (v nadaljevanju DZ) človeka vplivala preko modulacije številnih biokemijskih poti, ki sodelujejo pri vnetnem odzivu, oksidativnem stresu, mitohondrijski disfunkciji, črevesni mikrobioti, presnovi aminokislin triptofana in kinurenina, nevrogenezi, epigenetiki, debelosti itd. (6). Številne raziskave, ki preučujejo povezave med prehrano in depresijo, se osredotočajo predvsem na raziskovanje učinkov posameznih hranil (B6, B9, B12, vitamin D, magnezij, selen, cink, omega-3 maščobne kisline) (7)(8)(9)(10). Mocking in sodelavci v metaanalizi poročajo o splošnem koristnem učinku dodatka omega-3 maščobnih kislin pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (8). Različni dokazi kažejo, da lahko omega-3 maščobne kisline pozitivno vplivajo na simptome depresije, vendar so ugotovitve študij različne, zaradi česar je težko sklepati (9). Vpliv prehrane na depresijo je bolj kompleksen in zapleten in pogosto vključuje medsebojne interakcije različnih hranil. Zato je preučevanje različnih prehranskih vzorcev (diet) in posameznih živil bolj primerno in učinkovito, saj zajame sinergijske in korelacijske učinke hranil (11).

Sadeghi in sodelavci so v presečni kohortni raziskavi, v kateri so preučevali vpliv prehrane na tveganje nastanka depresije pri zdravih odraslih, identificirali, da je dosledno sledenje mediteranskemu načinu prehranjevanja, ki temelji na pretežno rastlinski prehrani, z visoko vsebnostjo raznolikega sadja in zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, oreščkov in semen, povezano z manjšim tveganjem za razvoj depresije (12). Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Yin in sodelavci, ki poročajo, da imajo tisti posamezniki, ki bolj dosledno sledijo mediteranski prehrani v primerjavi s tistimi, ki niso tako dosledni, nižje tveganje za razvoj depresije (13). Nasprotno naj bi bilo sledenje prehrani, ki temelji na visokem vnosu procesiranih živil, rafiniranih ogljikovih hidratov, rdečega mesa in polnomastnih mlečnih izdelkov (zahodnjaški način prehranjevanja) povezano z večjim tveganjem za razvoj depresije (14). Medtem avtorji prospektivnih raziskav, ki so preučevali vpliv zdrave prehrane oz. kakovosti prehrane na tveganje za razvoj depresije, poročajo, da dosledno sledenje smernicam zdrave prehrane ni povezano z nižjim tveganjem za razvoj depresije (14)(15).

Ker ugotavljamo, da so ugotovitve raziskav, ki so preučevale povezave med prehrano in depresijo, raznolike in celo nasprotujoče si, smo v sistematičnem pregledu (v nadaljevanju SP) analizirali sistematične pregledne članke (v nadaljevanju SPČ) in metaanalize (v nadaljevanju MA) na temo depresije in prehrane. S pregledom literature želimo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali izsledki raziskav kažejo, da je prehrana pomemben dejavnik za depresijo

2. Metode

Metodologija sistematičnega pregleda je sledila smernicam Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses (PRISMA) (11). Uporabljena je bila metoda sistematičnega pregleda literature. Iskanje člankov je bilo izvedeno marca 2023 v iskalniku PubMed. Uporabljena je bila iskalna sintaksa: adult* OR young adult* OR grown-up) AND (psychopathology OR mental well-being OR mental health OR depression OR ) AND (diet OR nutrition OR food OR fruit OR vegetable OR protein OR carbohydrates OR fat. Pri iskanju literature smo se omejili na metaanalize, pregledne in sistematične pregledne članke, pri čemer smo upoštevali prosto dostopnost člankov.

V pregledni članek smo vključili tiste raziskave, ki so ustrezale naslednjim vključitvenim kriterijem: povprečna starost vzorca > 18 let, sistematični pregledni članki in metaanalize, besedilo je napisano v angleškem ali slovenskem jeziku, obravnavna tematika v člankih je povezanost med prehranjevalnimi navadami in depresijo, članek ni star več kot 10 let.

Izključitveni kriteriji so bili: povprečna starost vzorca 18 let, članki, ki so preučevali vpliv npr. posameznih prehranskih dopolnil na simptome depresije in tisti, ki niso bili objavljeni v slovenskem ali angleškem jeziku, članki, starejši od 10 let, in tisti, ki niso sistematični pregledni članek ali metaanaliza.

Našli smo 15 primernih člankov, ki vsebujejo najmanj 6 primarnih raziskav, imajo navedeno oceno kakovosti dokazov in tveganja pristranskosti. Večina vključenih sistematičnih preglednih člankov in metaanaliz je vsaj polovico primarnih raziskav ocenila kot kakovostne.

3. Rezultati in razprava

3.1. Postopek izbire člankov v sistematični pregled

Na podlagi iskalnega niza smo našli 1123 zadetkov in glede na naslov izločili 1063 člankov. V nadaljevanju smo na podlagi povzetka oz. vsebine izključili 35 oz. 10 člankov. Postopek izbire člankov za sistematični pregled literature je prikazan na Sliki 1.

Slika 1 Postopek izbire ustreznih člankov za sistematični pregled literature na temo povezanosti prehrane in depresije pri odraslih.

3.2. Predstavitev glavnih značilnosti raziskav, zajetih v pregled

V pregled literature je bilo izbranih 15 sistematičnih preglednih člankov (SPČ) oz. metaanaliz (MA), ki vključujejo 340 raziskav. Vsi vključeni SPČ so sledili PRISMA smernicam. Avtorji SPČ so primarne raziskave črpali iz različnih podatkovnih baz: npr. PubMed, Web of Science, Scopus, Medline, PsychINFO, Embase. Raziskave so bile opravljene v številnih državah po svetu. Največ raziskav je bilo izvedenih v Evropi, sledijo Azija, Severna Amerika, Avstralija, Južna Amerika in Afrika. SPČ in MA so bili objavljeni med letoma 2013 in 2023. Vseh 15 pregledanih SPČ in MA je preučevalo povezave med prehrano in depresijo. Preučevana populacija so bili zdravi odrasli (> 18 let) nosečnice, ter posamezniki z diagnosticirano depresijo in drugimi kroničnimi nenalezljivimi obolenji (debelost, hipertenzija, rak). Kot raziskovalno orodje za preverjanje simptomov depresije so avtorji raziskav znotraj pregledanih SPČ in MA v največji meri uporabili različne variacije Lestvice depresivnosti Centra za epidemiološke raziskave (angl. Center for Epidemiologic Studies Depression Scale, CES-D). Uporabljeni so bili tudi drugi tipi vprašalnikov: npr. Vprašalnik o bolnikovem zdravju-9 (angl. Pantient Health Quesstionnaire-9, PHQ-9), Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa – 21 (angl. Depression, Anxiety and Stress Scale – 21 items, DASS-21), Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti (angl. Positive and Negative Affect Schedule, PANAS) idr. Prehranski vnos in načini prehranjevanja so bili ocenjeni z uporabo prehranskega dnevnika, zapisom jedilnika prejšnjega dne in uporabo različnih vprašalnikov pogostosti vnosa hrane: Vprašalnik o pogostosti uživanja živil (angl. Food Frequency Questionnaire, FFQ), Kratek vprašalnik o zgodovini prehranjevanja (angl. Brief-type self-administered diet history questionnaire, BDHQ), Lestvica mediteranskega načina prehranjevanja (angl. Mediterranean diet scale, MDS) idr.

Pregledane članke smo glede na preučevane povezave med prehrano in depresijo razdelili v 4 sklope. Največ člankov, in sicer deset, jih je preučevalo povezave med različnimi prehranskimi vzorci (mediteranska prehrana, prehranski ukrepi za zniževanje arterijske hipertenzije (angl. Dietary Approaches to stop Hypertension, DASH), zahodnjaška prehrana itd.) in simptomi depresije (16)(17)(18)(19)(20)(21)(22)(23). Štirje so preučevali vpliv različnih prehranskih skupin (sadje, zelenjava, ribe) na simptome depresije (24)(25)(26)(27), dva članka sta preučevala povezavo med vnetnim indeksom prehrane in simptomi depresije (28, 29), ter dva povezavo med uživanjem kave, čaja in pijač z dodanim sladkorjem in simptomi depresije (30, 27). En članek je preučeval dve izmed navedenih povezav (povezava med prehranskimi vzorci, prehranskimi skupinami in simptomi depresije), zato je vključen v dveh sklopih (25). Izmed 15 pregledanih člankov jih 10 potrjuje povezavo med prehrano in depresijo (16)(17)(19)(20)(22)(23)(24)(25)(28)(29), štirje članki poročajo o delni povezavi (18)(26)(27)(30) in 1 članek povezave ne potrjuje (21). Pregledani SPČ in MA so podrobneje predstavljeni v Tabeli 1.

3.2.1. Povezave med različnimi prehranskimi vzorci in simptomi depresije

Več kot polovica v pregled vključenih člankov je preučevala povezavo med različnimi prehranskimi vzorci in simptomi depresije. Šest člankov je navedeno povezavo potrdilo (16)(17)(19)(20)(22)(23), delno trije (18)(25)(27), en starejši članek iz leta 2013 povezave ni potrdil (21). O'Neill in sodelavci so v SPČ randomiziranih kontrolnih raziskav ugotovili, da je sledenje mediteranski prehrani in avstralskim smernicam zdrave prehrane povezano s statistično značilnim upadom simptomov depresije (16). O pozitivnih učinkih mediteranske prehrane in druge vrste zdrave prehrane na zmanjševanje simptomov depresije poročajo tudi drugi (17)(18)(19)(20)(22). Nasprotno Quirk in sodelavci povezave med tradicionalnimi načini prehranjevanja (mediteranski in norveški model) in tveganjem za razvoj depresije niso potrdili (21). Kot učinkovito strategijo za zniževanje tveganja za razvoj simptomov depresije sta Nicolaou in Lassale poleg mediteranske prehrane prepoznala tudi prehranski vzorec, ki izhaja iz prehranskih ukrepov za zniževanje visokega krvnega tlaka (angl. Dietary Approaches to Stop Hypertension, DASH) (17)(19). Zahodnjaški način prehranjevanja, za katerega je značilen visok vnos procesiranih izdelkov (živila z visoko vsebnostjo sladkorja in maščob), in ga pogosto enačimo z nezdravim prehranjevanjem, sta Mazloomi s sodelavci in Matison s sodelavci prepoznala kot dejavnik tveganja za razvoj simptomov depresije (23)(25). Mazloomi in sodelavci so ugotovili, da je vsak 10-odstotni dvig deleža dnevno zaužitih kalorij v obliki visoko procesiranih živil povezan z 11 % višjim tveganjem za pojav simptomov depresije (23). Nasprotno Quirk in Lai s sodelavci dokazov, ki bi podprli povezavo med zahodnim načinom prehranjevanja in simptomi depresije, niso našli (18)(21).

O nasprotujočih si dokazih, ki se nanašajo na varovalne učinke mediteranske prehrane pred nastankom depresije, poročajo tudi drugi SPČ, MA in kohortna raziskava, ki smo jih našli naknadno in niso bile vključene v sistematični pregled (31)(32)(33)(34)(35). Shafiei in sodelavci navajajo, da v MA kohortnih raziskav niso zasledili povezave med mediteransko prehrano in tveganjem za razvoj depresije (31). Nasprotno pa so Psaltopoulou in sodelavci v MA presečnih raziskav pri posameznikih, ki najbolj dosledno sledijo mediteranski prehrani, identificirali nižje tveganje za razvoj depresije (32). Medtem Lane in sodelavci poročajo, da je uživanje zahodnjaške prehrane povezano z višjim tveganjem za razvoj depresije (33). Gómez‐Donoso in sodelavci so v kohortni raziskavi, v katero so bili vključeni prebivalci Mediterana, pri posameznikih, ki zaužijejo največ procesiranih izdelkov zasledili 31 % višje tveganje za razvoj depresije (34). Povezavo med uživanjem močno procesirane hrane in višjim tveganjem za razvoj depresije je potrdil tudi nedavni pregled kontrolnih in presečnih raziskav (35).

Zdi se, da trenutno obstaja veliko več dokazov, ki podpirajo povezavo med mediteransko prehrano in nižjim tveganjem za pojav depresije in nasprotno, zahodnjaško prehrano povezujejo z višjim tveganjem za nastanek depresije.

3.2.2. Skupine živil (sadje, zelenjava, ribe) in simptomi depresije

Manj kot tretjina pregledanih člankov je preučevala povezanost prehranskih skupin sadja, zelenjave in rib s tveganjem za razvoj simptomov depresije. Dva članka (24)(25) sta potrdila povezave med skupinami živil (sadje, zelenjava, ribe) in simptomi depresije, dva pa sta navedene povezave potrdila delno (26)(27). Głąbska in sodelavci v SP opazovalnih raziskav poročajo, da visok vnos sadja (jagodičevje, agrumi) in/ali zelenjave (zelenolistna zelenjava) deluje varovalno pred nastankom depresivnih simptomov. Ugotovili so tudi, da je uživanje omenjenih podskupin sadja in zelenjave povezano z višjo ravnjo optimizma, samoučinkovitosti in zmanjšanjem psiholoških stisk (24. O varovalnih učinkih sadja in zelenjave pred nastankom depresije poročata tudi drugi Matison in Xu (25)(26)(27). Nasprotno Dharmayani s sodelavci v SPČ kohortnih raziskav ne poročajo o enotnih dokazih, ki bi popolnoma podprli opisani varovalni učinek sadja in zelenjave. Prav tako poročajo, da je ločena analiza učinkov sadja in zelenjave na simptome depresije pokazala različne rezultate; sadje se je pogosteje izkazalo kot močnejši varovalni dejavnik v primerjavi z zelenjavo. Ugotovili so tudi, da so potencialni ugodni učinki sadja in zelenjave izrazitejši pri ženskah. Avtorji zaključujejo, da so nasprotujoči se rezultati najverjetneje posledica uporabe različnih vprašalnikov in metod pri ocenjevanju prehranskega vnosa in simptomov depresije (26). Poleg sadja in zelenjave naj bi na zniževanje tveganja depresije pomembno vplivalo tudi uživanje rib. Xu in sodelavci v SPČ in MA prospektivnih raziskav poročajo, da je pogosto uživanje rib povezano z nižjim tveganjem za razvoj depresije (27). Medtem Matison in sodelavci v SPČ in MA prospektivnih opazovalnih populacijskih raziskav povezave med uživanjem rib in depresijo niso identificirali (25). O nedoslednih dokazih, ki se nanašajo na povezavo med uživanjem sadja in zelenjavo in tveganjem za razvoj depresije, poročajo tudi drugi SPČ in MA, ki smo jih našli naknadno in tako niso bili vključeni v pregled (36)(37)(38). Saghafian in sodelavci v SPČ epidemioloških raziskav navajajo, da imajo posamezniki, ki zaužijejo največ sadja in zelenjave 14 % (kohortne raziskave) oz. 25 % (presečne raziskave) nižje tveganje za razvoj depresije, kot tisti, ki ju zaužijejo najmanj (36). Avtorji prav tako poročajo o linearni obratni zvezi med uživanjem sadja in zelenjave in tveganjem za razvoj depresije. Kot navajajo, so v metaregresiji kohortnih raziskav ugotovili, da se z vsakim dodatnim zaužitjem 100 g sadja in ali/zelenjave tveganje za razvoj depresije zmanjša za 3 % (36). Povezavo med uživanjem rib in tveganjem za razvoj depresije so v SPČ in MA opazovalnih raziskav preučevali tudi Grosso in sodelavci (37). Ugotovili so, da imajo tisti posamezniki, ki zaužijejo največ rib, v primerjavi s tistimi, ki jih zaužijejo najmanj, 22 % nižje tveganje za razvoj depresije. Do podobnih rezultatov so v SPČ in MA opazovalnih raziskav prišli tudi Yang in sodelavci, ki so pri ljudeh, ki zaužijejo največ rib zaznali 11 % nižje tveganje nastanka depresije (38). Navedene ugotovitve kažejo, da imajo prehranske skupine ribe, sadje in zelenjava varovalni učinek pred pojavom depresije, toda njegova velikost trenutno še ni dobro raziskana.

3.2.3. Povezave med vnetnim indeksom prehrane in simptomi depresije

Dva članka sta raziskovala povezave med vnetnim indeksom prehrane in simptomi depresije. Oba članka sta navedeno povezavo potrdila in prehranski vnetni indeks prepoznala kot pomembno orodje za merjenje vnetnega potenciala prehrane (28)(29), da imajo posamezniki, ki uživajo pretežno pro-vnetno hrano (zahodnjaška prehrana) 1,4-krat večje tveganje za razvoj depresije in njenih simptomov v primerjavi s tistimi, ki uživajo proti-vnetno hrano (mediteranska prehrana) (28). Kheirouri in sodelavci nadaljujejo, da imajo posamezniki z večjim prehranskim vnetnim indeksom (angl. Dietary Inflammatory Index, DII) večje tveganje za pojav simptomov depresije. Prav tako omenjajo, da dejavniki, kot so nizka pismenost, nezdrav življenjski slog, slabo prehransko stanje (debelost, manjši energijski vnos), zakonski stan (poročen/samski/ovdoveli) lahko negativno vplivajo na prehranjevalne navade in posledično povečujejo vnetni potencial prehrane posameznika (29). Ugotovitve navedenih raziskav podpira naknadno najden članek (SPČ in MA prospektivnih študij), ki navaja, da je uživanje zdrave prehrane povezano z nižjim tveganjem pojava simptomov depresije (39).

3.2.4. Povezave med pitjem kave, pravega čaja, sladkih pijač in simptomi depresije

Dva izmed člankov sta preučevala povezave med pitjem kave, pravega čaja, sladkih pijač in simptomi depresije. Torabynasab in sodelavci so v SPČ in MA presečnih in kohortnih raziskav preučevali povezavo med uživanjem kofeina (kava/čaj) in depresijo (30). Ugotovili so, da uživanje kofeina, kave in čaja znižuje tveganje za razvoj simptomov depresije. Kot navajajo, je bolj pogosto uživanje kave povezano z 11 oz. 22 % manjšim tveganjem pojava depresivnih simptomov. Avtorji nadaljujejo, da so v nekaterih raziskavah identificirali linearno razmerje med uživanjem kave in tveganjem pojava depresije. Kot navajajo, je dnevno povečanje vnosa 240 ml kave povezano s 4 % manjšim tveganjem za razvoj depresije. Poleg tega poročajo, da imajo ljudje, ki pijejo več pravega čaja 26 % nižje tveganje za razvoj simptomov depresije, v primerjavi s tistim, ki ga spijejo manj, toda linearne povezave med odmerkom in učinkom niso identificirali. Avtorji zaključujejo, da imajo tisti, ki zaužijejo več kofeina v primerjavi s tistimi, ki ga zaužijejo manj, 14- oziroma (kohortne raziskave) 13-odstotno (presečne raziskave) manjše tveganje za razvoj simptomov depresije (30). O ugodnih učinkih kave poročajo tudi Xu in sodelavci, ki navajajo, da zaužitje 500 ml kave dnevno znižuje tveganje za razvoj depresije (27). Poleg tega poročajo, da so uživanje pijač z dodanim sladkorjem prepoznali kot dejavnik, ki pri posamezniku povečuje verjetnost za razvoj depresije.

Izsledki dveh MA opazovalnih raziskav in dveh kohortnih raziskav, ki smo jih našli naknadno in nista vključeni v naš SPČ, kažejo na nasprotujoče si dokaze, ki se nanašajo na povezavo med uživanjem kave in čaja ter nižjim tveganjem za pojav simptomov depresije (40)(41)(42)(43). Wang in Dong sta v MA navedeno povezavo identificirala (40)(41), medtem ko Pogoda o njej ne poroča (42). Kendler in sodelavci poročajo, da lahko uživanje kofeina pri ljudeh, ki so zelo dovzetni za odvisnost od kofeina, poveča njihovo nagnjenost h kroničnim simptomom depresije (43).

Pregled SPČ in MA je pokazal, da obstaja povezava med prehrano in depresijo. Za skupine živil ribe, sadje in zelenjava članki navajajo varovalne učinke pred nastankom depresije, toda velikost učinkov trenutno še ni dobro raziskana. Poleg tega smo našli veliko število raziskav, ki potrjujejo, da je uživanje zdrave prehrane, kot je npr. mediteranska prehrana, povezano z nižjim tveganjem za razvoj depresije, medtem ko nezdravo prehranjevanje, ki ga pogosto enačimo z zahodnjaškim načinom prehranjevanja, povečuje njegovo tveganje. V povezavi s pitjem pijač, ki vsebujejo kofein, in tveganjem nastanka depresije smo našli nasprotujoče si dokaze, medtem ko so si dokazi v povezavi s pitjem pijač z dodanim sladkorjem enotni – uživanje sladkanih pijač je povezano z višjim tveganjem za razvoj depresije. Večina sistematičnih preglednih člankov in metanaliz, ki smo jih vključili v pregled, so kot primarne raziskave preučevale predvsem kohortne raziskave in zato ne moremo govoriti o vzročno posledični povezavi med prehrano in tveganjem za razvoj depresije. Za boljše razumevanje povezave med prehrano in depresijo so potrebne randomizirane klinične raziskave.

Tabela 1: Predstavitev člankov, vključenih v sistematični pregled literature.

Tabela 1 Predstavitev člankov, vključenih v sistematični pregled literature.

Vključeni članki so ocenjevali kakovost raziskav, in sicer so večinoma uporabili Newcastle-Ottawa Scale. Večina raziskav je bila ocenjena kot kakovostnih, nekaj kot nevtralnih in manjšina kot manj kakovostnih. Omejitve oz. slabosti preučevanih sistematični pregledov in metaanaliz so, da so uporabljale različne metodologije za merjenje simptomov depresije in ocene prehranskega vnosa – večinoma je šlo za samoporočanje tako glede simptomov depresije kot vnosa, in ne za diagnozo depresije ali za kontrolirane obroke. Raziskave so vključevale različne starosti (sicer odraslo populacijo), nekatere so imele majhne vzorce. Večina raziskav je bila presečnih, prospektivnih, s samoporočanimi podatki, manj je longitudinalnih raziskav, primanjkuje pa longitudinalnih kliničnih in interventnih raziskav. Zato ne moremo sklepati o vzročno posledičnih povezavah ali vplivih, ampak samo o povezavah med prehrano in depresijo. Poleg tega so v zajetih člankih in študijah v manjši meri kontrolirali za druge znane dejavnike tveganja za depresijo (npr. socialno-ekonomski položaj, stres, nedavna izguba odnosa, pretekla travma itd.).

ZAKLJUČEK

Pregled 15-ih SPČ in MA o povezavi med prehrano in depresijo, je pokazal, da ima nezdrava, zahodnjaška prehrana pomembno vlogo pri povečanju tveganja za pojav depresije. Prehranske skupine, kot so sadje, zelenjava in ribe pa lahko znižujejo tveganje njenega nastanka, vendar obseg njihovih učinkov še ni dobro raziskan. Poleg tega obstaja veliko dokazov, ki potrjujejo, da so prehranski vzorci, ki temeljijo na visokem vnosu zelenjave, sadja, polnovrednih žit, stročnic, oreščkov, zmernem vnosu rib, in nizkem vnosu belega in rdečega mesa ter procesiranih izdelkov, povezani z nižjim tveganjem za pojav simptomov depresije, medtem ko so prehranski vzorci, ki temeljijo na uživanju visoko procesiranih izdelkov, povezani z višjim tveganjem. Ugotovitve večine raziskav nakazujejo, da je depresija, kot eden od pomembnih javnozdravstvenih izzivov, pomembno povezana tudi z vrsto prehrane.

V prihodnje bi bilo smiselno preučiti možnosti za bolj celovite pristope pri krepitvi duševnega zdravja, preprečevanju nastanka depresije in tudi pri zdravljenju depresije, ki bi upoštevali tudi prehrano.

Reference

1. Malhi GS, Mann JJ. Depression. The Lancet. 2018; 24;392(10161):2299–312.←
2. Remes O, Mendes JF, Templeton P. Biological, Psychological, and Social Determinants of Depression: A Review of Recent Literature. Brain Sci. 2021; 11(12):1633.←
3. Sarris J, Logan AC, Akbaraly TN, Paul Amminger G, Balanzá-Martínez V, Freeman MP, et al. International Society for Nutritional Psychiatry Research consensus position statement: nutritional medicine in modern psychiatry. World Psychiatry Off J World Psychiatr Assoc WPA. 2015; 14(3):370–1.←
4. Murakami K, Sasaki S. Dietary intake and depressive symptoms: a systematic review of observational studies. Mol Nutr Food Res. 2010; 54(4):471–88.←
5. Molendijk M, Molero P, Ortuño Sánchez-Pedreño F, Van der Does W, Angel Martínez-González M. Diet quality and depression risk: A systematic review and dose-response meta-analysis of prospective studies. J Affect Disord. 2018; 226:346–54.←
6. Marx W, Lane M, Hockey M, Aslam H, Berk M, Walder K, et al. Diet and depression: exploring the biological mechanisms of action. Mol Psychiatry. 2021; (1):134–50.←
7. Almeida OP, Ford AH, Flicker L. Systematic review and meta-analysis of randomized placebo-controlled trials of folate and vitamin B12 for depression. Int Psychogeriatr. 2015; 27(5):727–37.←
8. Mocking RJT, Harmsen I, Assies J, Koeter MWJ, Ruhé HG, Schene AH. Meta-analysis and meta-regression of omega-3 polyunsaturated fatty acid supplementation for major depressive disorder. Transl Psychiatry. 2016; 6(3):e.←
9. Appleton KM, Voyias PD, Sallis HM, Dawson S, Ness AR, Churchill R, et al. Omega-3 fatty acids for depression in adults. Cochrane Database Syst Rev. 2021; 11(11):CD004692.←
10. Schefft C, Kilarski LL, Bschor T, Köhler S. Efficacy of adding nutritional supplements in unipolar depression: A systematic review and meta-analysis. Eur Neuropsychopharmacol J Eur Coll Neuropsychopharmacol. 2017; 27(11):1090–109.←
11. Ocké MC. Evaluation of methodologies for assessing the overall diet: dietary quality scores and dietary pattern analysis. Proc Nutr Soc. 2013; 72(2):191–9.←
12. Sadeghi O, Keshteli AH, Afshar H, Esmaillzadeh A, Adibi P. Adherence to Mediterranean dietary pattern is inversely associated with depression, anxiety and psychological distress. Nutr Neurosci. 2021; 24(4):248–59.←
13. Yin W, Löf M, Chen R, Hultman CM, Fang F, Sandin S. Mediterranean diet and depression: a population-based cohort study. Int J Behav Nutr Phys Act. 2021;18(1):153.←
14. Godos J, Bonaccio M, Al-Qahtani WH, Marx W, Lane MM, Leggio GM, et al. Ultra-Processed Food Consumption and Depressive Symptoms in a Mediterranean Cohort. Nutrients. 2023; 15(3):504.←
15. Adjibade M, Julia C, Allès B, Touvier M, Lemogne C, Srour B, et al. Prospective association between ultra-processed food consumption and incident depressive symptoms in the French NutriNet-Santé cohort. BMC Med. 2019; 17(1):78.←
16. O’Neill S, Minehan M, Knight-Agarwal CR, Turner M. Depression, Is It Treatable in Adults Utilising Dietary Interventions? A Systematic Review of Randomised Controlled Trials. Nutrients. 2022; 14(7):1398.←
17. Lassale C, Batty GD, Baghdadli A, Jacka F, Sánchez-Villegas A, Kivimäki M, et al. Healthy dietary indices and risk of depressive outcomes: a systematic review and meta-analysis of observational studies. Mol Psychiatry. 2019; 24(7):965–86.←
18. Lai JS, Hiles S, Bisquera A, Hure AJ, McEvoy M, Attia J. A systematic review and meta-analysis of dietary patterns and depression in community-dwelling adults. Am J Clin Nutr. 2014; 99(1):181–97.←
19. Nicolaou M, Colpo M, Vermeulen E, Elstgeest LEM, Cabout M, Gibson-Smith D, et al. Association of a priori dietary patterns with depressive symptoms: a harmonised meta-analysis of observational studies. Psychol Med. 2020 Aug; 50(11):1872–83.←
20. Selvaraj R, Selvamani TY, Zahra A, Malla J, Dhanoa RK, Venugopal S, et al. Association Between Dietary Habits and Depression: A Systematic Review. Cureus. 2022; 14(12):e32359.←
21. Quirk SE, Williams LJ, O’Neil A, Pasco JA, Jacka FN, Housden S, et al. The association between diet quality, dietary patterns and depression in adults: a systematic review. BMC Psychiatry. 2013; 13(1):175.←
22. Li Y, Lv MR, Wei YJ, Sun L, Zhang JX, Zhang HG, et al. Dietary patterns and depression risk: A meta-analysis. Psychiatry Res. 2017; 253:373–82.←
23. Mazloomi SN, Talebi S, Mehrabani S, Bagheri R, Ghavami A, Zarpoosh M, et al. The association of ultra-processed food consumption with adult mental health disorders: a systematic review and dose-response meta-analysis of 260,385 participants. Nutr Neurosci. 2022; 0(0):1–19.←
24. Głąbska D, Guzek D, Groele B, Gutkowska K. Fruit and Vegetable Intake and Mental Health in Adults: A Systematic Review. Nutrients. 2020; 12(1):115.←
25. Matison AP, Mather KA, Flood VM, Reppermund S. Associations between nutrition and the incidence of depression in middle-aged and older adults: A systematic review and meta-analysis of prospective observational population-based studies. Ageing Res Rev. 2021; 70:101403.←
26. Dharmayani PNA, Juergens M, Allman-Farinelli M, Mihrshahi S. Association between Fruit and Vegetable Consumption and Depression Symptoms in Young People and Adults Aged 15-45: A Systematic Review of Cohort Studies. Int J Environ Res Public Health. 2021; 18(2):780.←
27. Xu Y, Zeng L, Zou K, Shan S, Wang X, Xiong J, et al. Role of dietary factors in the prevention and treatment for depression: an umbrella review of meta-analyses of prospective studies. Transl Psychiatry. 2021; 11(1):1–13.←
28. Tolkien K, Bradburn S, Murgatroyd C. An anti-inflammatory diet as a potential intervention for depressive disorders: A systematic review and meta-analysis. Clin Nutr Edinb Scotl. 2019; 38(5):2045–52.←
29. Kheirouri S, Alizadeh M. Dietary Inflammatory Potential and the Risk of Incident Depression in Adults: A Systematic Review. Adv Nutr Bethesda Md. 2019; 10(1):9–18.←
30. Torabynasab K, Shahinfar H, Payandeh N, Jazayeri S. Association between dietary caffeine, coffee, and tea consumption and depressive symptoms in adults: A systematic review and dose-response meta-analysis of observational studies. Front Nutr. 2023; 1 0:1051444.←
31. Shafiei F, Salari-Moghaddam A, Larijani B, Esmaillzadeh A. Adherence to the Mediterranean diet and risk of depression: a systematic review and updated meta-analysis of observational studies. Nutr Rev. 2019; 77(4):230–9.←
32. Psaltopoulou T, Sergentanis TN, Panagiotakos DB, Sergentanis IN, Kosti R, Scarmeas N. Mediterranean diet, stroke, cognitive impairment, and depression: A meta-analysis. Ann Neurol. 2013; 74(4):580–91.←
33. Lane MM, Gamage E, Travica N, Dissanayaka T, Ashtree DN, Gauci S, et al. Ultra-Processed Food Consumption and Mental Health: A Systematic Review and Meta-Analysis of Observational Studies. Nutrients. 2022; 14(13):2568.←
34. Gómez-Donoso C, Sánchez-Villegas A, Martínez-González MA, Gea A, Mendonça R de D, Lahortiga-Ramos F, et al. Ultra-processed food consumption and the incidence of depression in a Mediterranean cohort: the SUN Project. Eur J Nutr. 2020; 59(3):1093–103.←
35. Tian YR, Deng CY, Xie HC, Long QJ, Yao Y, Deng Y, et al. Ultra-processed food intake and risk of depression: a systematic review. Nutr Hosp. 2023; 40(1):160–76.←
36. Saghafian F, Malmir H, Saneei P, Milajerdi A, Larijani B, Esmaillzadeh A. Fruit and vegetable consumption and risk of depression: accumulative evidence from an updated systematic review and meta-analysis of epidemiological studies. Br J Nutr. 2018; 119(10):1087–101.←
37. Grosso G, Micek A, Marventano S, Castellano S, Mistretta A, Pajak A, et al. Dietary n-3 PUFA, fish consumption and depression: A systematic review and meta-analysis of observational studies. J Affect Disord. 2016; 205:269–81.←
38. Yang Y, Kim Y, Je Y. Fish consumption and risk of depression: Epidemiological evidence from prospective studies. Asia-Pac Psychiatry Off J Pac Rim Coll Psychiatr. 2018; 10(4):e12335.←
39. Molendijk M, Molero P, Ortuño Sánchez-Pedreño F, Van der Does W, Angel Martínez-González M. Diet quality and depression risk: A systematic review and dose-response meta-analysis of prospective studies. J Affect Disord. 2018; 226:346–54.←
40. Wang L, Shen X, Wu Y, Zhang D. Coffee and caffeine consumption and depression: A meta-analysis of observational studies. Aust N Z J Psychiatry. 2015; 50.←
41. Dong X, Yang C, Cao S, Gan Y, Sun H, Gong Y, et al. Tea consumption and the risk of depression: a meta-analysis of observational studies. Aust N Z J Psychiatry. 2015; 49(4):334–45.←
42. Pogoda JM, Patricio G, McEligot AJ. Association between Caffeine Consumption and Depression in NHANES 2009-2010. Californian J Health Promot. 2018; 16(1):16–23.←
43. Kendler KS, Myers J, Gardner CO. Caffeine intake, toxicity and dependence and lifetime risk for psychiatric and substance use disorders: an epidemiologic and co-twin control analysis. Psychol Med. 2006; 36(12):1717–25.←