Abstract
UVOD: Socialna opora sodi med pomembne determinante zdravja. Osnovni cilj študije je bil preučiti, kako športniki v času okrevanja po poškodbi doživljajo nekatere vidike socialne opore s strani kluba in družine.
METODE: Preučevali smo vidike socialne opore, kot jo doživljajo rokometaši (n = 51) 1. slovenske lige, stari od 18 do 38 let (23,4 ± 3,13), ki so že imeli izkušnjo okrevanja po poškodbi. Podatke smo zbirali preko vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Strinjanje ali vrednotenje s trditvami je bilo pridobljeno preko 5-stopenjske ocenjevalne lestvice. Za analizo podatkov je bila uporabljena opisna statistika in t-test za enojne vzorce.
REZULTATI: Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) med navedeno vrednostjo s strani športnikov (3,65 ± 0,79) in hipotetično določeno (3,00) vrednostjo. Vrednosti zaznavanja socialne opore s strani kluba so na splošno relativno nizke – na primer ocene trenerja 2,74 (± 0,59) so pod vrednostjo 3, še nižje so ocene vodstva. Nekaj nad hipotetično vrednostjo je ocena fizioterapevta (3,84 ± 0,71). Rezultati nadalje kažejo visoke ocene za družino (4,70 ± 0,71).
ZAKLJUČEK: Za hitrejše okrevanje po poškodbah in za splošno boljše počutje športnikov je smiselna uvedba sistematičnih ukrepov. Predlagamo multidisciplinarne time (vključujoč specialista za socialno oporo) za hitrejše okrevanje in boljše sodelovanje. Takšen model sodelovanja bi lahko pomenil še bolj zdrav šport, ki lahko ustrezno motivira otroke za vključevanje v šport. Končni učinki socialne opore v športu so tako povezani tudi z vidiki javnega zdravja.
Keywords
- tekmovalni šport
- okrevanje po poškodbi
- socialna opora
- rokomet
- javno zdravje