Skip to main content Skip to footer

Povezanost pitja alkoholnih pijač z izbranimi starševskimi in vrstniškimi dejavniki pri mladostnikih iz Slovenije

Original Research Article

Povezanost pitja alkoholnih pijač z izbranimi starševskimi in vrstniškimi dejavniki pri mladostnikih iz Slovenije

Original Research Article

PDF

Tadeja Hočevar, Nacionalni inštitut za javno zdravje ,

Helena Jeriček Klanšček, Nacionalni inštitut za javno zdravje ,

Saška Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje ,

Urška Fekonja, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani ,

Nina Scagnetti, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Maja Roškar,


Abstract

Namen: Zaradi njihove posebne ranljivosti pitje alkohola pri mladostnikih pomeni še posebej tvegano vedenje. Na mladostnikovo pitje alkohola vplivata tudi njegov odnos s starši in vrstniki. Avtorice zanima tveganost izkušenj s pitjem alkohola med slovenskimi 11-, 13- in 15-letniki ter kako so s tem povezani pogovor s starši in izbrani vrstniški dejavniki. Posebno jih zanima pogovor staršev in mladostnikov o alkoholu. Metode: V mešani raziskovalni zasnovi avtorice najprej s klastrsko analizo opredelijo spremenljivko stopnja tveganosti izkušenj s pitjem alkohola (STIPA), nato z linearno regresijo ugotavljajo pojasnjevalno moč pogovora s starši in odnosov z vrstniki na mladostnikovo STIPA. S fokusnimi skupinami mladostnikov nadalje raziskujejo, kako se ti s starši pogovarjajo o alkoholu. Kvantitativni del raziskave šteje reprezentativni vzorec 5429 11-, 13- in 15-letnikov iz Slovenije, fokusne skupine so izvedene s po tremi skupinami mladostnikov vseh treh starosti. Izsledki: (1) mladostnike iz Slovenije lahko razdelimo v skupine, na podlagi katerih lahko določimo stopnje tveganosti izkušenj mladostnika s pitjem alkohola glede na pogostosti pitja alkohola in opijanja (STIPA). (2) Pogovor s starši je lahko varovalni dejavnik glede pitja alkohola pri vseh obravnavanih starostih mladostnika (p11 = 0,000, p13 = 0,000, p15 = 0,000), (3) pojasnjevalna moč izbranega vrstniškega dejavnika se s starostjo mladostnika veča (p11 = 0,000, p13 = 0,000, p15 = 0,000). (4) Pogovori staršev in mladostnikov o alkoholu so različni. Sklepi: Dobljeni rezultati so prvi tovrstni v Sloveniji in kljub omejitvam prispevajo k boljšemu razumevanju družinskih in vrstniških dejavnikov glede pitja alkohola pri mladostnikih. Kot taki predstavljajo osnovo za kombiniranje ukrepov omejevanja dostopnosti alkohola z ukrepi, usmerjeni v opolnomočenje staršev in mladostnikov.


Keywords

  • alkohol
  • mladostniki
  • starši
  • vrstniki
  • pogovor