Abstract
Interprofesionalno učenje (tj. medsebojno učenje oseb iz različnih strok) naj bi v končni fazi pri obravnavi bolnika omogočalo najboljšo celostno obravnavo. Zaradi tega je bilo v izvedeni raziskavi preverjeno, v kolikšni meri so študentje medicine, zdravstvenih ved in psihologije pripravljeni na le-to. Vzorec je obsegal 110 študentov, starih med 20 in 25 let, 15 moških in 91 žensk (ostali se glede spola niso opredelili). Od tega je bilo 29 študentov medicine, 48 študentov psihologije in 33 študentov zdravstvenih ved. Odgovarjali so na postavke: Vprašalnika velikih pet (BFI), Lestvice pripravljenosti na interprofesionalno učenje in Vprašalnika spretnosti timskega dela. Pokazalo se je, da naj bi bili študentje medicine manj pripravljeni na interprofesionalno učenje kot študentje ostalih dveh smeri. Prav tako naj bi bili posamezniki s predhodno izkušnjo z interprofesionalnim učenjem pomembno bolj pripravljeni. Pokazala se je tudi razlika med spoloma, a je treba poudariti, da je bilo v vzorec vključenih zgolj 15 moških. Prilagojena Lestvica pripravljenosti na interprofesionalno učenje se je izkazala za zanesljiv merilni pripomoček, treba bi bilo dodatno preveriti samo veljavnost.
Keywords
- interprofesionalno učenje
- spol
- študijska smer
- osebnostne lastnosti
- spretnosti dela v timu