Abstract
Namen pričujočega prispevka je bil raziskati odnos do demence in posledično pojavnost in moč stigme do oseb z demenco. Za namen raziskave smo uporabili vprašalnik, ki je bil sestavljen v sklopu projekta Alzheimer's Australia 2012 in meri dve komponenti stigme (izogibanje oz. negativna prepričanja in sprejemanje oz. pozitivna prepričanja). Dodatno sta bili uporabljeni še dve lestvici, ki merita verjetnost neiskanja pomoči in odlašanja z iskanjem pomoči v primeru opažanja zgodnjih znakov demence pri sebi, in sta bili prav tako del prej omenjene avstralske raziskave. V raziskavi je sodelovalo 153 udeležencev starih med 19 in 87 let. Rezultati so pokazali, da prihaja do statistično pomembnih razlik glede na določene socialno-demografske dejavnike. Moški so odražali večjo mero negativnih prepričanj in tendence po izogibanju ter nižjo mero pozitivnih prepričanj in sprejemanja v primerjavi z ženskami. Nižje izobraženi posamezniki so načeloma odražali večjo mero negativnih prepričanj in tendence po izogibanju kot višje izobraženi, pri doživljanju pozitivnih prepričanj pa med udeleženci glede na stopnjo izobrazbe ni prišlo do razlik. S predvidevanji se ni ujemalo dejstvo, da starejši udeleženci v primerjavi z mlajšimi niso odražali višje mere pozitivnih prepričanj in sprejemanja. Izkazalo se je, da moč pozitivnih prepričanj z leti najprej narašča, potem pa začne upadati. Do obratnega učinka je prišlo pri negativnih prepričanjih, ki so bila najmočnejša pri najmlajših ter najstarejših udeležencih. Potrdilo se je, da so udeleženci s predhodnim stikom z osebo z demenco odražali manjšo mero stigme. Ugotovljena je bila tudi šibka pozitivna povezanost doživljanja negativnih prepričanj in želje po izogibanju z neiskanjem in odlašanjem iskanja pomoči v hipotetičnem primeru opažanja zgodnjih znakov demence pri sebi.
Keywords
- odnos do demence
- stigma demence
- izogibanje
- sprejemanje