Abstract
.
METODE: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda fokusnih skupin, ki so se izvajale vobdobju, ko je bila v Sloveniji drugič razglašena epidemija (19. 10. 2020).Opredelili smo štiri skupine udeležencev, v katerih smo zajeli 23 oseb, insicer cepljenju naklonjene, nenaklonjene in neopredeljene do cepljenja, v četrti skupini pa so sodelovale diplomirane medicinske sestre. Vprašanja vfokusnih skupinah so se nanašala na razloge za oz. proti cepljenju ter na vlogozdravstvenih strokovnjakov kot viru informacij za cepljenje proti covidu-19.
REZULTATI: Ključnirazlog za cepljenje je bila vrnitev v vsakdanje življenje na več področjih termnenje, da s cepljenjem zaščitimo tiste, ki se ne morejo cepiti. Ključnarazloga proti cepljenju sta bila hiter razvoj cepiva in nepoznavanje stranskihučinkov. Čeprav se je večina udeležencev strinjala, da imajo zdravstvenistrokovnjaki ključno vlogo pri komuniciranju cepljenja, pa je bilo zaupanjevanje v večji meri izraženo med tistimi udeleženci, ki so izražali naklonjenostcepljenju.
ZAKLJUČEK: Pri spodbujanju cepljenja proti covidu-19 jepotrebno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na odločitev za cepljenje. Pritem morajo biti informacije razumljive in podane s strani zdravstvenih strokovnjakov, ki jim ljudje zaupajo.
Keywords
- cepiva
- covid-19
- prebivalci
- informiranost
- fokusna skupina
- epidemija